Dražgoše so prijazna vas, ki je v treh gručah razprostrta po prisojnem pobočju Dražgoške gore na nadmorski višini od 700 do 980m.  Dražgoška gora varuje vas pred mrzlimi severnimi vetrovi, na jug nagnjeni bregovi pa so obrnjeni k soncu. Izredna sončna lega in čudovit razgled po škofjeloškem hribovju privabita v vas številne sprehajalce.

Glavna cesta nas vodi mimo cerkve, ki so jo zgradili leta 1966 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, in doseže najprej vaški del, imenovan Pri Cerkvi. Nato se nadaljuje bolj po ravnem mimo spomenika padlim borcem v osrednji vaški del, imenovan Na Pečeh. Tretji del Jelenšče stoji na nekoliko višji polici. Nad Jelenščami štrli iz pobočja kamniti rogelj Jelenca,ki jo po borcu v dražgoški bitki zdaj imenujejo Bičkova skala.

V bližini Jelenšč je pešpot na vrh Gore, kamor nekateri domačini in okoliški krajani redno ali občasno hodijo in se vpisujejo v knjigo. K Dražgošam štejemo tudi veliko samotno Novakovo kmetijo na slemenu onstran Rudenske grape. Kmetija je že več stoletij v lasti te rodbine tirolskega izvora.

Iz vasi Na Pečeh gre cesta pod Jelenščami in čez preval na vzhodno pobočje Jelovice. Nad Lajšami, Podblico in Jamnikom se nadaljuje nad povirjem Nemiljščice in se spušča v Kropo. Z Jelenšč se vzdiguje gozdna cesta čez rob Dražgoške gore na Jelovico, dosega opuščeno planino Kališnik in gre dalje na Mošenjsko planino. Razgiban teren privablja v vas tudi številne kolesarje. Nebo nad Dražgošami velikokrat prekrijejo jadralni padalci, ki so si vzletišče postavili na vrhu Dražgoške gore.

Pred drugo svetovno vojno so bile Dražgoše znane po romarski cerkvi svete Lucije, v kateri so bili znameniti zlati oltarji. Med drugo svetovno vojno je bila celotna vas s cerkvijo vred porušena do tal. Oltarji pa so se ohranili in so sedaj shranjeni v kapeli Loškega muzeja. Vas je bila po vojni na novo pozidana in poleg domov so domačini zgradili tudi šolo z igriščem, cerkev in trgovino. Sredi vasi stoji spomenik, ki spominja na dražgoško tragedijo. V počastitev bitke se vsako leto v začetku januarja odvijajo prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki v vas privabijo številne pohodnike od vsepovsod.

Najbolj znana domača obrt v Dražgošah je peka posebnih medenjakov, imenovanih dražgoški kruhek.

Obiskovalci Dražgoš si lahko ogledate muzej v Domu Cankarjevega bataljona, na razvalinah stare cerkve pa stoji nova, ogleda vredna kapelica.

  Dražgoše so stara slovenska vas. O imenu Dražgoše obstajajo trije načini tolmačenja:
– v urbarju iz leta 1291 je navedeno, da ime izhaja iz osnov “drag” in “gost” (Drasigos oz. Drasigosh)
– zgodovinar Anton Koblar je ime razlagal “v drazih goscah” ali “v drazi gošči”
– etimolog Franc Bezlaj pa omenja, da ime lahko izvira tudi od staroslovenskega osebnega imena kakega prvotnega naseljenca npr. “Dražigost”