Ena najhujših vojnih grozot na slovenskem se je odvijala v Dražgošah v začetku leta 1942. Na Silvestrovo leta 1941 je v vas prišel in se tu tudi nastanil Cankarjev bataljon. Okupator se je hudo maščeval vaščanom, ker so ponudili pomoč partizanom. 9 januarja so nemški vojaki napadli partizane v vasi. Streljanje se je nadaljevalo še 10. in 11. januarja, ko so se partizani umaknili na Jelovico. Vaščani so nato doživeli najgrozovitejši dan v svojem življenju. Nemci so pobili 41 domačinov, hiše in gospodarska poslopja požgali, ravno tako šolo in cerkev. Nekaj vaščanov je pobegnilo na Jelovico, ostale pa so Nemci odpeljali v zapor v Šentvid. Od tam so jih kmalu odpustili, nastaniti pa so se morali pri znancih ali sorodnikih. Vendar okupatorju še ni bilo dovolj maščevanja, zato se je februarja 1942 vrnil na pogorišče in vas zminiral do tal. V spomin na dražgoško bitko je bil 22. julija 1976 narejen spomenik na mestu, ki ga je videti daleč iz doline, hkrati pa je z njega čudovit razgled. Arhitektonsko lupino je zasnoval ing. arh. Boris Kobe. V spodnjem delu spomenika je prostor s spominsko ploščo in z reliefi okrašeno bronasto kostnico (akademski kipar Stojan Batič) s posmrtnimi ostanki dražgoških žrtev. Takoj pod cesto pri sestopu do spomenika je na površini 16m2 v polkrogu narejen mozaik s prizori dražgoške bitke in bitke na Mošenjski planini (akademski slikar Ive Šubic), kamor se je Cankarjev bataljon umaknil.