VODENI OGLEDI DRAŽGOŠ

1. varianta: ogled dražgoškega spomenika in cerkve sv. Lucije pod vodstvom domačina ter ogled kratkega filma “Dražgoše – Pri nas je sonce doma” (skupna dolžina ogledov cca 1 ura) 
 
2. varianta: ogled Dražgoš (dražgoški spomenik, Tinetov kozolec s kapelico, ruševine nekdanje romarske cerkve, zdajšnja cerkev sv. Lucije) pod vodstvom domačina ter ogled kratkega filma “Dražgoše – Pri nas je sonce doma” (skupna dolžina ogledov cca 2,5 ure)
 
Za skupine lahko pripravimo tudi delavnico izdelave dražgoškega kruhka. Poudarek lahko damo tudi samo izdelavi dražgoških kruhkov in morda v istem prostoru prikažemo še kratek film “Dražgoše – Pri nas je sonce doma” – odvisno od tega, ali si obiskovalci želijo sprehoda in razgledov ali pa bi se radi naučili izdelati dražgoški kruhek. Za cca 30 ljudi lahko organiziramo kosilo v Brunarici v Dražgošah, kjer je tudi muzej. 
 
Cena je odvisna od števila udeležencev, oblikujemo jo po predhodnem dogovoru. 

Spominska pot

Pot traja približno 3-3,5 ure in ni preveč zahtevna, kar se tiče vzponov.

Pot pričnemo pri brunarici Cankarjevega bataljona (tu je tudi spominska soba iz vojnih časov) in jo peš mahnemo mimo spomenika padlih proti Bičkovi skali (Jelenci). Do tu je pot asfaltirana. Ko se vračamo, na prvem odcepu zavijemo po širši gozdni poti po gozdu, ki pelje do razgledne točke, ki jo izkoristijo tudi padalci za vzletišče. Za ta vzpon rabimo približno 30 minut. Tu ob drevesu najdete tudi skrinjico, v kateri je vpisna knjiga pohodnikov. Po občudovanju bližnjih hribov, razgleda v dolino in mimogrede – lepo se vidi tudi Ratitovec, Stari Vrh,… se vrnemo nazaj na pot in pri prvem odcepu zavijemo desno po pešpoti navzdol, dokler ne pridemo do glavne ceste. Kmalu zatem zavijemo po kolovozni poti in po približno 20 minutah pridemo do razvalin stare cerkve. Takoj ob glavni cesti je nato kolovozna pot, ki vodi mimo kozolca, ki nosi letnico 1813 do razvalin stare cerkve in pokopališča. Edinstvenost kozolca je v tem, da ima med dvema “štantoma” postavljeno kapelico. Tod mimo je pred več desetletji vodila procesija do stare cerkve. Zgodovinski potek dogodkov, tloris in slike, ki prikazujejo takratno cerkev si lahko ogledate kar na tem mestu. Če pa nadaljujemo pot še naprej, pridemo do dveh opuščenih objektov, ki so jih še pred približno pol stoletja nazaj uporabljali za sušenje lanu. Dalje po poti navzdol gremo mimo »Lojzetove kapelice« na cesto. Preden pridemo nazaj na iztočno točko – k brunarici, si lahko ogledamo še cerkev svete Lucije.

Jamarstvo

Na območju Dražgoš se nahaja več jam. Najbolj znane so Tavčarjevo brezno (navpično, globoko 100 m), Maticova jama (za Cokom) in Konasnica, ki velja za najlepšo dostopno jamo na Gorenjskem. Večji, lepši del jame so odkrili leta 2012 in je dolg 1,2 kilometra. 

Jame niso urejene za oglede, prav tako ni vodenih ogledov, zato svetujemo obisk v spremstvu jamarjev. Več informacij najdete v Brunarici v Dražgošah.


Dražgoše

Dražgoše so prijazna vas, ki je v treh gručah razprostrta po prisojnem pobočju Dražgoške gore na nadmorski višini od 700 do 980m.  Dražgoška gora varuje vas pred mrzlimi severnimi vetrovi, na jug nagnjeni bregovi pa so obrnjeni k soncu. Izredna sončna lega in čudovit razgled po škofjeloškem hribovju privabita v vas številne sprehajalce.

Glavna cesta nas vodi mimo cerkve, ki so jo zgradili leta 1966 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, in doseže najprej vaški del, imenovan Pri Cerkvi. Nato se nadaljuje bolj po ravnem mimo spomenika padlim borcem v osrednji vaški del, imenovan Na Pečeh. Tretji del Jelenšče stoji na nekoliko višji polici. Nad Jelenščami štrli iz pobočja kamniti rogelj Jelenca,ki jo po borcu v dražgoški bitki zdaj imenujejo Bičkova skala.

V bližini Jelenšč je pešpot na vrh Gore, kamor nekateri domačini in okoliški krajani redno ali občasno hodijo in se vpisujejo v knjigo. K Dražgošam štejemo tudi veliko samotno Novakovo kmetijo na slemenu onstran Rudenske grape. Kmetija je že več stoletij v lasti te rodbine tirolskega izvora.

Iz vasi Na Pečeh gre cesta pod Jelenščami in čez preval na vzhodno pobočje Jelovice. Nad Lajšami, Podblico in Jamnikom se nadaljuje nad povirjem Nemiljščice in se spušča v Kropo. Z Jelenšč se vzdiguje gozdna cesta čez rob Dražgoške gore na Jelovico, dosega opuščeno planino Kališnik in gre dalje na Mošenjsko planino. Razgiban teren privablja v vas tudi številne kolesarje. Nebo nad Dražgošami velikokrat prekrijejo jadralni padalci, ki so si vzletišče postavili na vrhu Dražgoške gore.

Pred drugo svetovno vojno so bile Dražgoše znane po romarski cerkvi svete Lucije, v kateri so bili znameniti zlati oltarji. Med drugo svetovno vojno je bila celotna vas s cerkvijo vred porušena do tal. Oltarji pa so se ohranili in so sedaj shranjeni v kapeli Loškega muzeja. Vas je bila po vojni na novo pozidana in poleg domov so domačini zgradili tudi šolo z igriščem, cerkev in trgovino. Sredi vasi stoji spomenik, ki spominja na dražgoško tragedijo. V počastitev bitke se vsako leto v začetku januarja odvijajo prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki v vas privabijo številne pohodnike od vsepovsod.

Najbolj znana domača obrt v Dražgošah je peka posebnih medenjakov, imenovanih dražgoški kruhek.

Obiskovalci Dražgoš si lahko ogledate muzej v Domu Cankarjevega bataljona, na razvalinah stare cerkve pa stoji nova, ogleda vredna kapelica.

  Dražgoše so stara slovenska vas. O imenu Dražgoše obstajajo trije načini tolmačenja:
– v urbarju iz leta 1291 je navedeno, da ime izhaja iz osnov “drag” in “gost” (Drasigos oz. Drasigosh)
– zgodovinar Anton Koblar je ime razlagal “v drazih goscah” ali “v drazi gošči”
– etimolog Franc Bezlaj pa omenja, da ime lahko izvira tudi od staroslovenskega osebnega imena kakega prvotnega naseljenca npr. “Dražigost”