Jame niso urejene za oglede, prav tako ni vodenih ogledov, zato svetujemo obisk v spremstvu jamarjev. Več informacij najdete v Brunarici v Dražgošah.
Po drugi svetovni vojni so vaščani najprej postavili leseno barako, zraven postavili zvonik in vanj obesili zvonova, rešena iz stare cerkve. Ker je bila baraka lesena, jo je zob časa pričel razjedati. Leta 1959 je v vas prišel nov župnik Maksimiljan Ocepek. Z vaščani se je pričel pogovarjati o gradnji nove cerkve. Najprej se je določila lokacija, kje naj bi nova cerkev stala. Odločili so se, da je najprimernejši in najdostopnejši prostor, kjer je stala lesena baraka (cerkev). Ker je bila takratna oblast naperjena proti cerkvi, so leta 1963 s težavo končno dobili lokacijsko dovoljenje, med tem pa že izbrali arhitekta ing. Toneta Bitenca. Temeljni kamen je bil blagoslovljen 18.10.1964. Leta 1965 je bila cerkev pokrita, poleg nje pa je stal nov zvonik, ki je že služil svojemu namenu. Zunanji videz cerkve je sodoben, hkrati pa je sama podoba cerkve podobna stari ljudski in cerkveni umetnosti. Notranji izgled cerkve je bil prepuščen slikarju Stanetu Kregarju, ki je notranjščino poslikal z umetniškimi freskami. Da je cerkev posvečena sv. Luciji, je poudarjeno tako, da podoba te svetnice izstopa iz freske.
Cerkev je bila posvečena na binkoštno nedeljo, 2. junija 1968.
· Praznik svete Lucije
13. december
-zavetnica dražgoške cerkve
-velik cerkveni praznik za krajane
· Po stezah partizanske Jelovice, tradicionalni pohod
druga nedelja v januarju
-organiziran nočno-dnevni pohod s Pasje Ravni
· Vaške igre
po dogovoru
-športne igre
-otroške igre
-druženje
· Otroško pustovanje
na pustno nedeljo
-pustni sprevod z nagradami za vse maske
-pustni ples z nagradami za najboljše
· Sveti trije kralji
sveti trije kralji
-obhod svetih treh kraljev po hišah z nabiranjem prispevkov za dobrodelne namene
-zaključek na svete tri kralje v cerkvi
V Dražgoše lahko pridemo iz več smeri. Umeščene so v sredino trikotnika med starodavno Škofjo Loko ter turističnima biseroma Bledom in Bohinjem, natančneje med Železniki na eni strani ter Jamnikom, Kropo in Radovljico na drugi. Dostop v vas je mogoč tudi po cesti iz Bohinja čez Jelovico.
Najpogostejši dostopi z avtomobilom:
· Škofja Loka – Železniki – Dražgoše
· Kranj – Besnica – Podblica – Dražgoše
· Kropa – Jamnik – Dražgoše
ZA IZLETNIKE IN PLANINCE:
Ena najhujših vojnih grozot na slovenskem se je odvijala v Dražgošah v začetku leta 1942. Na Silvestrovo leta 1941 je v vas prišel in se tu tudi nastanil Cankarjev bataljon. Okupator se je hudo maščeval vaščanom, ker so ponudili pomoč partizanom. 9 januarja so nemški vojaki napadli partizane v vasi. Streljanje se je nadaljevalo še 10. in 11. januarja, ko so se partizani umaknili na Jelovico. Vaščani so nato doživeli najgrozovitejši dan v svojem življenju. Nemci so pobili 41 domačinov, hiše in gospodarska poslopja požgali, ravno tako šolo in cerkev. Nekaj vaščanov je pobegnilo na Jelovico, ostale pa so Nemci odpeljali v zapor v Šentvid. Od tam so jih kmalu odpustili, nastaniti pa so se morali pri znancih ali sorodnikih. Vendar okupatorju še ni bilo dovolj maščevanja, zato se je februarja 1942 vrnil na pogorišče in vas zminiral do tal. V spomin na dražgoško bitko je bil 22. julija 1976 narejen spomenik na mestu, ki ga je videti daleč iz doline, hkrati pa je z njega čudovit razgled. Arhitektonsko lupino je zasnoval ing. arh. Boris Kobe. V spodnjem delu spomenika je prostor s spominsko ploščo in z reliefi okrašeno bronasto kostnico (akademski kipar Stojan Batič) s posmrtnimi ostanki dražgoških žrtev. Takoj pod cesto pri sestopu do spomenika je na površini 16m2 v polkrogu narejen mozaik s prizori dražgoške bitke in bitke na Mošenjski planini (akademski slikar Ive Šubic), kamor se je Cankarjev bataljon umaknil.
Prostovoljno gasilsko društvo Dražgoše od leta 2002 organizirano združuje dražgoške gasilce, ki skrbijo za požarno varnost vasi ter v bližnji in širši okolici pomagajo pri naravnih in drugih nesrečah ter sodelujejo na prireditvah. Svoje znanje in veščine poglabljajo na rednih usposabljanjih ter ga prenašajo na prihodnje rodove.
Več na spletni strani: PGD Dražgoše
Športno društvo Dražgoše v vasi in širši okolici skrbi za športno vzgojo otrok in mladine ter organizirano rekreacijo odraslih. Pripravlja rekreativna tekmovanja in športno-družabne dogodke ter vzdržuje in vlaga v športno infrastrukturo.
Več na spletni strani: ŠD Dražgoše
Narodopisna znamenitost so umetelno izdelani dražgoški kruhki iz medenega testa, ročno, unikatno okrašeni z narodnimi ornamenti. Izdelovanje dražgoških kruhkov sega več kot 200 let nazaj. Zakališnikovemu Janezu, kmetu in čebelarju je ostajal med. Pa se je domislil, da bi hči kruh zamesila s segretim cvetličnim medom namesto z vodo. Hlebčki pečeni v krušni peči so bili lepe rjave barve in dobrega okusa – rekli so mu »ta medeni kruhek«.
Kmalu se je po Selškem in tudi širši okolici izvedelo za kruhek. Branjevke so ga prodajale na loškem placu, najbolj veseli pa so bili otroci, ko jih je Miklavž obdaril s parkeljni, angelčki in seveda Miklavži. Za svete tri kralje je bila navada, da so dekleta fante obdarile s krajčki. Izdelovanje dražgoškega kruhka se je prenašalo iz roda v rod. Tudi danes je veliko povpraševanje po kruhkih. Primerni so za darila, so obstojni, se ne pokvarijo in ne lomijo. Pravi dražgoški kruhek lahko v Dražgošah še danes naročimo. Izročilo se vestno prenaša na naslednji rod, saj se ga učijo delati v enodnevni delavnici tudi v šoli, pa tudi recept ni skrivnost (na približno en kilogram moke je potrebno dodati pol litra segretega medu, mleti cimet, mlete klinčke in jelenovo sol). Za samo izdelovanje je potrebno imeti spretne roke,domišljijo in neskončno mero potrpežljivosti.
Pristni dražgoški kruhek je temne barve in oblikovan ročno.
Dražgoše so prijazna vas, ki je v treh gručah razprostrta po prisojnem pobočju Dražgoške gore na nadmorski višini od 700 do 980m. Dražgoška gora varuje vas pred mrzlimi severnimi vetrovi, na jug nagnjeni bregovi pa so obrnjeni k soncu. Izredna sončna lega in čudovit razgled po škofjeloškem hribovju privabita v vas številne sprehajalce.
Glavna cesta nas vodi mimo cerkve, ki so jo zgradili leta 1966 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, in doseže najprej vaški del, imenovan Pri Cerkvi. Nato se nadaljuje bolj po ravnem mimo spomenika padlim borcem v osrednji vaški del, imenovan Na Pečeh. Tretji del Jelenšče stoji na nekoliko višji polici. Nad Jelenščami štrli iz pobočja kamniti rogelj Jelenca,ki jo po borcu v dražgoški bitki zdaj imenujejo Bičkova skala.
V bližini Jelenšč je pešpot na vrh Gore, kamor nekateri domačini in okoliški krajani redno ali občasno hodijo in se vpisujejo v knjigo. K Dražgošam štejemo tudi veliko samotno Novakovo kmetijo na slemenu onstran Rudenske grape. Kmetija je že več stoletij v lasti te rodbine tirolskega izvora.
Iz vasi Na Pečeh gre cesta pod Jelenščami in čez preval na vzhodno pobočje Jelovice. Nad Lajšami, Podblico in Jamnikom se nadaljuje nad povirjem Nemiljščice in se spušča v Kropo. Z Jelenšč se vzdiguje gozdna cesta čez rob Dražgoške gore na Jelovico, dosega opuščeno planino Kališnik in gre dalje na Mošenjsko planino. Razgiban teren privablja v vas tudi številne kolesarje. Nebo nad Dražgošami velikokrat prekrijejo jadralni padalci, ki so si vzletišče postavili na vrhu Dražgoške gore.
Pred drugo svetovno vojno so bile Dražgoše znane po romarski cerkvi svete Lucije, v kateri so bili znameniti zlati oltarji. Med drugo svetovno vojno je bila celotna vas s cerkvijo vred porušena do tal. Oltarji pa so se ohranili in so sedaj shranjeni v kapeli Loškega muzeja. Vas je bila po vojni na novo pozidana in poleg domov so domačini zgradili tudi šolo z igriščem, cerkev in trgovino. Sredi vasi stoji spomenik, ki spominja na dražgoško tragedijo. V počastitev bitke se vsako leto v začetku januarja odvijajo prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki v vas privabijo številne pohodnike od vsepovsod.
Najbolj znana domača obrt v Dražgošah je peka posebnih medenjakov, imenovanih dražgoški kruhek.
Obiskovalci Dražgoš si lahko ogledate muzej v Domu Cankarjevega bataljona, na razvalinah stare cerkve pa stoji nova, ogleda vredna kapelica.
Dražgoše so stara slovenska vas. O imenu Dražgoše obstajajo trije načini tolmačenja:
– v urbarju iz leta 1291 je navedeno, da ime izhaja iz osnov “drag” in “gost” (Drasigos oz. Drasigosh)
– zgodovinar Anton Koblar je ime razlagal “v drazih goscah” ali “v drazi gošči”
– etimolog Franc Bezlaj pa omenja, da ime lahko izvira tudi od staroslovenskega osebnega imena kakega prvotnega naseljenca npr. “Dražigost”
