Predvsem v hladnejših mesecih, ko se po dolinah vlačijo megla ali dolge sence, Dražgoše s svojo prisojno lego privabljajo številne sprehajalce. V spokojnosti narave najdejo prve telohe, zvončke in druge znanilce pomladi. Poleti se v vasi z nadmorsko višino od 800 do 900 metrov radi ustavljajo motoristi, ki najdejo svoje užitke na serpentinasti, razgledni cesti  – na vzhodni strani do znamenitega  Jamnika, kovaške Krope in Bleda, na jugu proti Železnikom in nato proti starodavni Škofji Loki ali pa skozi Podbrdo  na sever Primorske. Ugodno klimo nad pobočji dražgoške gore s pridom izkoriščajo jadralni padalci. Kdor gre globlje v vas, pa bo čar našel v pomnikih, ki pričajo o izjemni zgodovini Dražgoš ali pa rokodelstvu, ki mu skorajda ni para. Že nekaj stoletij pridne in spretne roke gnetejo in spletajo medeni kruhek. V vasi najdete tudi mojstre, ki izdelujejo skodle, po domače »šinklne«. Z njimi za te kraje tako značilnim zidanim kozolcem in drugim objektom vračajo svojo prvinskost, domačnost in toplino.